Kaj je sterilizacija in kaj dezinfekcija?

Mikroorganizmi živijo v človekovem okolju pa tudi na njegovi koži in sluznicah kot sestavni del normalne flore. Večina mikroorganizmov je koristnih in le malo število je škodljivih in patogenih za človeka.
V zdravstvu moramo največkrat odstraniti prav vse žive mikroorganizme in njihove spore, kar nam omogoča sterilizacija.

Sterilizacija in sterilizacijski postopki
Sterilnost pomeni odsotnost vseh živih mikroorganizmov - bakterij, spor, gljiv, virusov in parazitov. Sterilni predmeti ne smejo vsebovati mikroorganizmov, ki bi se razmnoževali.
Predmeti ki so sterilizirani še niso nujno sterilni. Sterilizacija je uspešna le, če jo izvedemo po predpisih in je postopek ves čas pod nadzorom.
Najbolj pogosti fizikalni postopki sterilizacije so sterilizacija z vlažnim segrevanjem, sterilizacija s suhim segrevanjem in sterilizacija z ionizirajočimi sevanji. Kemično-fizikalni postopki pa so plinska sterilizacija z etilen oksidom in sterilizacija s formaldehidom.

Sterilizacija z vlažnim segrevanjem - AVTOKLAVIRANJE.
Vlažna toplota ubija mikroorganizme tako, da ireverzibilno denaturira njihove encime in proteine. Hitrost uničenja je odvisna od termorezistence mikroorganizmov in pogojev sterilizacije. Spore so najbolj odporne  zato jih uporabljamo za preverjanje uspešnosti sterilizacije. Delovanje toplote je torej odvisno od časa delovanja in temperature. Ocena vpliva teh dejavnikov pa se izraža s točko toplotne smrti. To je najnižja temperatura, ki popolnoma uniči suspenzijo bakterij v vodi v dveh minutah in s časom toplotne smrti, ki je najkrajši čas, ki popolnoma uniči določeno populacijo mikroorganizmov v predpisani suspenziji pri dani temp.
Za sterilizacijo z vlažnim segrevanjem se uporabljaja nasičena vodna para.

Avtoklav (vakumski parni sterilizator)
Avtoklav je naprava za dekontaminacijo. Grajena je na osnovi kotla, ki je delno polnjen z vodo iz katere se med segrevanjem in iztiskovanjem zraka ustvarja vodna para.
Laboratorijski se uporabljajo za sterilizacijo tekočin in dekontaminacijo različnih predmetov.
Bolnišnični se razlikujejo od laboratorijskih, ker imajo vgrajeno vakumsko črpalko. Ta najprej izčrpa zrak do -095 bar  nato pa se komora napolni z že v naprej pripravljeno paro. Vakumski avtoklavi so standard povsod kjer steriliziramo porozne materiale, npr. operacijsko perilo in tkanine, votlo orodje ter inštrumente, ko le popolno izsesanje zraka omogoča prodor pare v sredino omota ali votlih inštrumentov.  Novejši vakumski avtoklavi vgrajeno vakumsko črpalko uporabljajo tudi za sušenje steriliziranega blaga v komori po koncu cikla.

Čas avtoklaviranja se prične meriti, ko vodna para doseže 120°C oz. 134°C. Para mora prodreti skozi vse posode in ovoje v katerih je material za sterilizacijo.
Pri 121°C je predpisani najkrajši čas avtoklaviranja 20 minut in pri 134°C 5 minut.

Avtoklav je torej oprema pod tlakom. Med sterilizacijo je pri tlaku 2,1 bar pritisk na vrata tlačne komore skoraj 2 toni.
Pri uporabi je potrebno biti skrajno previden in se držati predpisanih postopkov.
Avtoklav mora biti redno servisiran in varnostno pregledan.